Ob svetem krstu je evharistija ali obhajilo gotovo osrednji in najpomembnejši zakrament. Če po krstu postanemo Božji otroci in vstopimo v čudovito družino Cerkve, je obhajilo tista hrana, ki nam nato omogoča vztrajati na krščanski poti.

Po evharistiji prihaja k nam Jezus pri vsaki maši, je njen najvažnejši, osrednji del. Kruh (v obliki hostije) in vino se pri darovanju spremenita v Kristusovo telo in kri. Darovanju sledi obhajilo, ko duhovnik deli hostije zbrani skupnosti kot pravo Kristusovo telo. V katoliški Cerkvi verjamemo, da sta na oltarju posvečena hostija in vino resnično telo in kri Jezusa Kristusa. Njegova prisotnost v sveti evharistiji torej ni le simbolična, temveč resnična.

Prejeto Kristusovo telo v obliki hostije je hrana za našo dušo. Ko prejemamo sveto evharistijo ali obhajilo, se v svoji notranjosti povežemo s Kristusom, ki s tem postaja del nas. V obhajilu se povezujemo tudi z vsemi verniki v Cerkvi, ki sledijo istemu načinu življenja in v veri hodijo za Kristusom. K obhajilu tako ne morejo tisti, ki še niso krščeni, saj šele s krstom postanemo del cerkvenega občestva.

K obhajilu ne pristopamo zato, ker bi bili popolni in brez greha, temveč zato, ker potrebujemo duhovno hrano in odpuščanje svojih grehov. Obhajilo je Očetov objem otroka, ki ga iskreno išče in se ob tem zaveda svoje grešnosti in šibkosti. Obhajilo nahrani in okrepi, da moči za pot naprej. K obhajilu pristopamo s srcem, ki ni obremenjeno z velikimi grehi, za katere je potrebno predhodno prejeti odpuščanje v zakramentu pokore in sprave – pri sveti spovedi.